Beneški karneval že od 10 EUR naprej

pon, 25. Feb 2019 | Novice

Beneški karneval je dosegljiv z enim od do 10 odhodov na dan že od 10 EUR v eno smer

Iz Avtobusne postaje Ljubljana lahko vsak dan potujete v Benetke z enim od do 10 odhodov avtobusov rednih linij. Najceneje že od 10 EUR v eno smer. Linije so hitre, avtobusi pa v večini opremljeni z brezplačnim WiFi omrežjem, električnimi polnilnicami in WC jem. Prevoz prtljage je brezplačen.

Obiščite beneški karneval in doživite pustne norčije na enem od najbolj obiskanih pustnih karnevalov na svetu.

 

Benétke (italijansko Venezia [venècja], beneško Venesia) so glavno mesto italijanske dežele Benečije (italijansko Veneto). Svetovno znano obmorsko mesto kanalov in mostov se razteza prek številnih majhnih otokov v močvirni morski plitvini (laguni) na zahodni obali severnega dela Jadranskega morja. Laguna obsega obalo od ustja rek Pada na jugu in Piave na severu. Mesto šteje okoli 318.000 prebivalcev. (Vir: wikipedia)

Zgodovina karnevala se je razvila okoli rimsko katoliškega praznika LENT (Quaresima – lat. Quadragesima, kar pomeni štirideset dni). Karneval so (in še danes) povezovali z štirideset dnevnim praznikom, ki se je vrtel okoli pustnega torka (Martedi grasso – slo. debeli torek).

Izvor besede karneval (it. carnevale) ima več teorij:

– latinski izvor carnem levare oz. carnelevarium, kar pomeni odvzeti meso.
– latinski izvot carne vale, kar pomeni odreči se mesu.

Tradicionalno je obdobje štiridesetih dni Lenta zaznamovalo žalostno odrekanje, post ter abstinenco od sadja, jajc, mesa in mlečnih proizvodov. Karneval se je prvič omenil med vladanjem Doža Vitale Falier leta 1092, vendar se predvideva, da je uradni izvor mlajši.

Med zmago doža Vitale Micheli proti Ulrichu II (patriarh Akvileje) leta 1162, so Ulricha II kot zapornika skupaj z 12 uporniki ujeli med bitko za prevlado nad Gradežem. Ulricha II so spustili pod pogojem, da letno plača Benetkam oškodnino v obliki:
– 12 hlebcev kruha
– 12 svinj
– 1 bika

Takrat je začela tradicija klanja bika ter dvanajst svinj na trgu sv. Marka v obdobju današnjega pustnega torka (v beneškem dialektu: Ziomba Grasso) kot praznovanja zmage proti Ulrichu II.

Prvi pisni izvori praznovanja so iz 13. stoletja, ko so maskirani moški ciljali ženske z jajci. Pisna sled je iz Beneškega zakonika iz leta 1268, katera prepoveduje to dejanje.

Najdi svojo povezavo